Nacionalna zakonodaja

 

 

Predpisi s področja ohranjanja narave

Tujerodne vrste primarno obravnava Zakon o ohranjanju narave (ZON – UPB2, Ur. list št. 96/2004). Tujerodna živalska vrsta je določena kot vrsta “ki jo naseli človek in v biocenozi določenega ekosistema pred naselitvijo ni bila prisotna; od vrst, ki so bile iztrebljene, se za tu-jerodne štejejo tiste, za katere v ekosistemu ne obstajajo več približno enaki biotopski in biotski dejavniki, kot so bili pred iztrebitvijo.” Definicija tujerodne rastlinske vrste je še nekoliko širša, saj se nanaša na območje cele države: “Tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta je tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije.”  Noben slovenski predpis ne določa izraza invazivna tujerodna vrsta. Pravna praznina je tudi na področju odvzema rastlin ali živali tujerodnih vrst, ki ogrožajo domorodne vrste, saj podzakonski akt, ki ga predvideva Zakon o ohranjanju narave, še ni bil sprejet.

Za razumevanje določil Zakona o ohranjanju narave je pomembno še poznavanje opredelitve dveh pojmov:

  • Naselitev: vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste niso bile nikoli prisotne. Naselitev je lahko izvedena z namenom, da rastline ali živali v novem ekosistemu živijo, ali je nezavedna in je posledica človekovega malomarnega ravnanja, npr. odmetavanje akvarijskih ali terarijskih živali v naravo ali omogočanje pobega živali iz ograjenih prostorov. Vnos živali v prostor za gojitev živali ni naselitev.
  • Doselitev: vnos rastlin ali živali v ekosistem, v katerem rastline ali živali te vrste že živijo.

V skladu z Zakonom o ohranjanju narave je naseljevanje rastlin in živali tujerodnih prostoživečih vrst prepovedano. Naselitev se lahko izjemoma dovoli, če se v postopku presoje tveganja za naravo (več v besedilu desno) ugotovi, da poseg ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti. Naselitev tujerodnih vrst živali, ki jih je dovoljeno loviti, in rastlin, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti, dovoli pristojno ministrstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave. Tudi za te vrste je potrebno opraviti presojo tveganja. Doseljevanje tujerodnih rastlin in živali, ki že živijo v določenem ekosistemu, mora biti spremljano in nadzorovano. Kdor želi izvesti doselitev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, vlogi pa mora predložiti tudi ugotovitve presoje tveganja za naravo. Te določbe pa ne veljajo za rastline, ki se uporabljajo pri opravljanju kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. list, RS št. 49, 2004, spremembe: 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012) v 7. členu določa varstvene usmeritev, med katerimi je tudi usmeritev: “… (5) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.” Uredba ne določa nobenih ukrepov v zvezi s tujerodnimi vrstami, ki bi ogrožale domorodne vrste ali habi­tate Natura 2000 območij.

Predpisi s področja varstva rastlin

Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR – UPB2, Ur. list RS, št. 67/2007, spremembe 26/2010) ureja varstvo rastlin, rastlinskih pridelkov in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi. Ti organizmi so pogosto tujerodnega izvora, predvsem kot organizmi, ki se nenamerno vnašajo z blagom, embalažo ali transportnimi sredstvi. Zakon določa tudi ukrepe za preprečevanje pojava in zatiranje škodljivih organizmov, zdravstveni nadzor rastlin na notranjem tržišču ter pošiljk rastlin pri uvozu, izvozu in tranzitu. Osrednji odgovorni organ za zdravstveno varstvo rastlin je Fitosanitarna uprava RS (FURS). Za inšpekcijski nadzor je zadolžena inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki vsaj za škodljive organizme rastlin zagotavlja nadzor nad vnosom ter izvaja ukrepe zgodnjega obveščanja, nadzora in odstranjevanja. Poleg Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, je področje podrobneje urejeno še s številnimi podzakonskimi predpisi. V skladu s temi predpisi se trenutno na območju Slovenije izvajajo programi preiskav za škodljive organizme, ki so večinoma tujerodnega izvora.

Predpisi s področja gozdarstva

Zakon o gozdovih ne vsebuje  neposrednih določil ki bi se navezovali na tujerodne vrste. Pravilnik o varstvu gozdov (Ur. list RS, št. 114/2009) med drugim ureja pogoje za sonaravno gospodarjenje in rabo gozdov ter ohranjanje biotskega ravnovesja gozdnega ekosistema. Določba glede tujerodnih vrst je bila leta 2009 spremenjena. V pravilniku je zdaj  določeno, da je naseljevanje oziroma vnos tujerodnih drevesnih vrst v gozdni ekosistem je dovoljen v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, gozdni reprodukcijski material in gozdnogospodarske načrte.

 Predpisi s področja lovstva

Zakon o divjadi in lovstvu (Ur. list RS, št. 16/2004, spremembe 17/2008)  določa, da se naseljevanje in doseljevanje domorodnih ali tujerodnih vrst divjadi izvaja na osnovi načrtov lovsko upravljavskih območij ter v skladu s predpisi s področja veterinarstva in ohranjanja narave. Način priprave načrtov lovsko upravljavskih območij je predpisan s Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur. list RS, št. 91/2010), ki med drugim določa, da morajo ukrepi za naseljevanje divjadi temeljiti na ugotovitvah posebne študije Zavoda za gozdove, ki mora vsebovati preučitev ustreznosti življenjskega okolja in možnosti trajnega preživetja naseljene divjadi. Za­kon o divjadi in lovstvu določa, da v oborah ni dovoljeno zadrževati tistih tujerodnih vrst divjadi, ki bi lahko v primeru pobega iz obore spremenile genski sklad populacij domorodnih vrst divjadi.   Zakon torej omejuje le zadrževanje tistih vrst divjadi, ki bi se lahko z domorod­nimi križale, ne obravnava pa drugih vplivov tujerodnih vrst, do katerih bi lahko prišlo ob pobegu osebkov v naravo.

Nekatere tujerodne vrste, ki so bile v preteklosti namerno ali nenamerno naseljene na območju Slovenije, so danes razvrščene med divjad in jih je torej dovoljeno loviti. Lovne dobe za te vrste določa Uredba o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. list RS, št. 101/2004). Izmed tujerodnih vrst so kot lovne vrste opredeljene: damjak (Dama dama), muflon (Ovis ammon musimon), nutrija ali bobrovka (Myocastor coypus), pižmovka (Ondatra zibethicus), rakunasti pes (Nyc­tereutes procyonoides), alpski svizec (Marmota marmota), alpski kozorog (Capra ibex) in fazan (Phasanius colchicus).

Predpisi s področja ribištva

Zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. list RS, št. 61/2006)  določa, da je prepovedano “… prenašati žive ribe iz vodnega območja Donave v vodno območje Jadranskega morja in obratno.”  Uredba o ribjih vrstah, ki so predmet ribolova v celinskih vodah (Ur. list RS, št. 46/2007) pa določa prostoživeče vrste rib, ki so predmet ribolova. Vrste so razdeljene na domorodne vrste črnomorskega (donavskega), domorodne vrste jadranskega povodja, tujerodne ribe in tujerodne rake. Nekatere tujerodne vrste so poimensko naštete, v skladu s to uredbo pa so ribolovne tudi vse tujerodne vrste rib, ki niso zavarovane po predpisih s področja ohranjanja narave. Pravilnik o ribolovnem režimov v ribolovnih vodah (Ur. list RS, št. 99/2007, spremembe 75/2010) določa tudi najmanjše lovne mere in varstveno dobo. S spremembo pravilnika leta 2010 je bilo vneseno tudi določilo, da najmanjše lovne mere in varstvene dobe ne veljajo za tujerodne vrste rib, če so v ribiškogojitvenem načrtu opredeljene kot invazivne vrste in je to določeno v ribiškogojitvenem načrtu.  Pravilnik o komercialnih ribnikih (Ur. list RS, št. 113/2007) določa, da se lahko v komercialni ribnik vlaga le “… ribe, ki so vzrejene v ribogojnici in so:

  •  vrste rib, ki so lokalno prisotne;
  •  vrste rib, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev, ker ne ogrožajo domorodnih vrst rib in ekološkega potenciala, v skladu s predpisi o ohranjanju narave.”

 ******

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno 16. 11. 2016

 

 

Presoja tveganja za naravo

V postopku presoje tveganja na podlag znanstvenih podatkov in strokovne ocene presojamo o tem ali bi naselite, doselitev ali gojenje tujerodne vrste lahko imelo negativne vplive na biotsko raznovrstnost. Postopek  je podrobneje predpisan s Pravilnikom o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Ur. list RS, št. 43/2002). Presoja tveganja se izvede za vsak primer vnosa ali gojitve posebej in posebej za vsako taksonomsko kategorijo, tudi nižjo od vrste ali celo za posamezne dele rastlin ali živali, ki se lahko na kakršenkoli način samostojno razmnožujejo. Gojitelj živali domorodnih ali tujerodnih vrst mora pred začetkom gojitve pridobiti dovoljenje ministrstva. Izjema so vrste, ki so navedene v Pravilniku o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev (Ur. list RS, št. 62/2007). Ta pravilnik določa (večinoma tujerodne) vrste, katerih gojitev naj ne bi ogrožala domorodnih živalskih vrst (vplivi teh vrst na rast­line niso upoštevani). Ta seznam pa se nanaša le na vrste za gojitev, torej na živali, ki se zadržujejo v prostoru, ločenem od narave. Za naseljevanje tujerodnih vrst neposredno v naravo ni nobenega seznama, ki bi določal izjeme in je za vse naselitve treba izvesti presojo tveganja za naravo.

 

Obvezno zatiranje ambrozije

S spremembami in dopolnitvami Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin leta 2010 (Ur. list RS, št. 36/2010) je bila dana podlaga za sprejem Odredbe o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Ur. list RS,  št. 63/2010).  Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia so z zakonom opredeljene kot škodljive rastline, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi. Na celotnem območju Slovenije morajo imetniki zemljišč, na katerem raste škodljiva rastlina,  z namenom preprečevanja širjenja in za zatiranje škodljive rastline, izvesti naslednje ukrepe:

  • odstraniti škodljive rastline s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina v tej rastni dobi ne obraste več;
  • opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra.

Odstranitev škodljive rastline se izvede na stroške imetnika zemljišča. Izvajanje odredbe nadzoruje fitosanitarna inšpekcija.
Več informacij na spletni strani FURS: