Osveščanje

Pri vnašanju tujerodnih vrst je vedno vpleten človek. Bodisi je vrste namerno naselil ali pa so kot slepi potniki pripotovali z blagom ali ljudmi. Prav zato je ozaveščanje pomemben element preventivnega delovanja, s katerim želimo preprečiti ali vsaj omiliti negativne vplive tujerodnih vrst.

Ozaveščanje o tujerodnih vrstah pa ni vedno enostavno. Veliko preprosteje je predstaviti vplive onesnaženja, saj so ti bolj očitni (npr. smrad, pogin živali). Tudi posledice uničenja življenjskega prostora, npr. posek gozda, ljudje opazijo in zlahka razumejo, da bo to imelo posledice za vse gozdne živali. Vplive tujerodnih vrst pa je pogosto težko predstaviti, še posebej kadar gre za zapletene medvrstne odnose in posredne vplive tujerodnih vrst. Ko so vplivi tako veliki, da smo jih ljudje sposobni zaznati, je za naravo pogosto že prepozno. Poleg tega nekatere, še posebej namerno naseljene vrste, določenim skupinam ljudi prinašajo koristi, ki se jim niso pripravljeni odreči. Predvsem mnoge okrasne rastline, ki so pobegnile v naravo, pa s svojim lepim videzom, odvračajo pozornost od resnih negativnih vplivov na domorodne rastline.

Ozaveščanje o tujerodnih vrstah lahko izvajamo na več ravneh. Lahko ozaveščamo tiste skupine ljudi, ki s svojim delovanjem največ prispevajo k širjenju nekaterih tujerodnih vrst. Če vsaj del akvaristov in teraristov ozavestimo o posledicah spuščanja živali v naravo, bomo s tem rešili kakšen kal ali ribnik in njihove domorodne prebivalce. Širjenje nekaterih okrasnih tujerodnih rastlin z vrtov v naravo bi bistveno zmanjšali, če bi vrtičkarje prepričali, da ostanke rastlin kompostirajo v neposredni bližini vrtov. Nekatere druge poti vnosa tujerodnih vrst bomo lahko preprečili le z ostrejšimi ukrepi na področju uvoza blaga in surovin. Pri takšnih ukrepih, ki deloma posegajo na področje svobodne trgovine, pa je ključno ozaveščanje splošne javnosti, da ljudje razumejo nujnost ukrepov.

Za nekatere invazivne tujerodne vrste, ki povzročajo škodo v okolju, bomo morda sprejeli ukrepe za njihovo odstranitev ali omejevanje številčnosti. Pri tem je ključno razumevanje javnosti, še posebej kadar gre za živali. V mnogih državah so odstranitev tujerodnih sesalcev in ptic spremljali protesti varuhov živali, ki so bili ponekod tako ostri, da je bilo potrebno posredovanje sodišč.

******

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno 16. 11. 2016

Siva sorodnica rdeče veverice

Siva veverica (Sciurus carolinensis) izvira iz Severne Amerike. Vrsta ima sedaj populacije v Veliki Britaniji in Italiji. Italijanske populacije so posledica naselitve dveh parov v zasebnem parku, od koder so se do leta 2010 razširile že na območje veliko več kot 2000 kvadratnih kilometrov. Sive veverice so začele izpodrivati domorodno rdečo veverico (Sciurus vulgaris), zaradi številčnosti pa so povzročale tudi veliko škode v gozdovih.

Ker so se v Italiji zavedali nevarnosti, so že leta 1997 pripravili načrt odstranitve sivih veveric, da bi tako preprečili nadaljne širjenje vrste. Predviden je bil lov veveric v pasti, nato inicjiranje pomirjevala in usmrtitev z uspavalom. Začela se je poskusna odstranitev manjše populacije, vendar so ukrepom močno nasprotovali varuhi živali, podpirali so jih tudi mediji. Varuhi živali so proti organizaciji, ki je oblikovala ukrepe, sprožili tožbo. V procesu, ki je trajal kar tri leta, sta bila dva uradnika sprva spoznana za kriva, kasneje pa oproščena.V času sodnega procesa načrta odstranitve ni bilo mogoče izvesti. V tem času pa je siva veverica že tako razširila, da je dosegla sklenjeno gozdno območje Alp, zato odstranitev ni več mogoča. Vrsto sedaj lahko le še nadzorujejo, predvsem na območjih, ki so pomembna za rdečo veverico ter na območjih, kjer bi lahko prehajala v sosednje države.

Od septembra 2010 do avgusta 2014 je v Italiji potekal projekt LIFE EC-SQUARE, v katerem so izvajali aktivnosti za odstranitev sivih veveric, kjer popolna odstranitev iz narave ni več mogoča pa izvajajo aktivnosti za preprečevanje širjenja.

Od avgusta 2016 je siva veverica vključena na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. Skladno z Uredbo 1143/2014/EU vrste ni več dovoljeno uvažati na ozemlje Evropske Unije, jo posedovati, gojiti, prevažati, dajati na trg, uporabljati in izmenjevati, gojiti ter je izpuščati v okolje.