Splošno o vplivih

Če še pred nekaj leti mnogi niso verjeli dokazom o podnebnih spremembah, je danes takih skeptikov vse manj. Znanstveniki so po več letih zbiranja dokazov o podnebnih spremembah le uspeli prepričati javnost in celo politike. Podnebne spremembe so postale tema vsakdanjih pogovorov in zdi se, kot da so se ljudje prvič začeli zavedati, da se zdravje našega planeta hitro slabša, in da je zbolel zaradi nas, ljudi.

Če je mogoče podnebne spremembe, ki so v bistvu skupek kemijskih in fizikalnih procesov, izmeriti in jih opisati s številkami, pa v biologiji ne gre tako lahko. Vplive tujerodnih vrst je zaradi zapletenih medsebojnih povezav med organizmi zelo težko zaznati. Ker se ob naselitvi tujih vrst v naravi vzpostavljajo nova, biologom neznana razmerja, je izid naselitev pogosto popolna uganka. Dokler je tujerodna vrsta prisotna v majhnem številu, so lahko vplivi zelo majhni in težko zaznavni.  Takih vplivov pogosto ne znamo izmeriti, zato smo v zadregi. Slutimo namreč, da ima vrsta negativen vpliv, vendar za to nimamo dovolj znanstvenih dokazov. Ko tujerodne vrste dosežejo tako številčnost, da se njihovi vplivi povečajo, jih nenadoma zaznamo, vendar smo v tem trenutku bitko že izgubili. Vrsto, ki se je že prilagodila na novo okolje in se v njem razmnožuje, namreč iz okolja skoraj ni več mogoče odstraniti.

narascanje populacij

Slika 1. Običajen vzorec povečevanja populacij tujerodnih vrst (prirejeno po De Poorter, 2007).

Skladno z definicijo Konvencije o biološki raznovrstnosti so invazivne tujerodne vrste tiste tujerodne vrste, ki imajo škodljive vplive na biotsko raznovrstnost. Nekatere organizacije (npr. GISP) pa za invazivne označujejo tudi tiste vrste, ki povzročajo gospodarsko škodo ali predstavljajo grožnjo za zdravje ljudi.

Najpomembnejše vplive tujerodnih vrst lahko razdelimo na tri sklope:

1. Vplivi na biotsko raznovrstnost

2. Vplivi na zdravje ljudi

3. Vplivi na gospodarstvo

******

Prispevek smo prvič pripravili v okviru projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Avtorja: Jana Kus Veenvliet in Paul Veenvliet, zadnjič posodobljeno 16. 11. 2016

Viri:

De Poorter, M. 2007. Invasive alien species and protected areas, A scoping report Produced for the world bank as a contribution to the global invasive Species programme (GISP), Part I: Scoping the scale and nature of invasive alien species threats to protected areas, impediments to IAS management and means to address those impediments. The Global Invasive Species Programme.

Wittenberg, R., & Cock, M. J. W. (2001). Invasive Alien Species: A Toolkit of Best Prevention and Management Practices. Wallingford, Oxon, UK: CABI International.

 

Pikapolonica, ki ne prinaša sreče

Le še vprašanje časa je bilo, kdaj se bo harlekinska polonica (Harmonia axyridis) razširila tudi v Slovenijo. Njeno prisotnost pri nas smo potrdili leta 2008, jeseni 2011 se je razpršeno pojavljala že po vsej državi.

V nekaterih zahodno evropskih državah so odobrili uporabo polonice v rastlinjakih za biokon­trolo uši. Pričakovali so, da vrsta v Evropi v naravnem okolju bi preživela. Kmalu pa so se pojavili dokazi o številnih negativnih vplivih, zato so leta 2003 uvoz za ko­mercialno rabo ustavili. Kljub temu se je harlekinska polonica v nekaj letih sama ali s transportom razširila po vsej Evropi.

Za polonice te vrste je značilno, da pr­ezimujejo v gručah z več tisoč osebki. Pogosto prezimujejo v stanovanjskih zgradbah, na podstrešjih, v stenah in majhnih špranjah. Pozimi se zaradi ogrevanja prostorov prebujajo in izletavajo v stanovanjske pros­tore in so zelo nadležne.  Šele v zadnjih petih letih postajajo očitnejši vplivi na biotsko raznovrstnost. Harlekinske polonice plenijo druge vrste pikapolonic in z njimi tekmujejo za vire hrane (listne uši). Ugotovili so tudi, da imajo harkelinske polonice v hemolimfi enocelične parazite, ki so njihovo “biološko orožje”. Če se domorodne pikapolonice hranijo z jajci ali ličinkami tujerodnih pikapolonic, poginejo.