Splošno o tujerodnih vrstah

Ob omembi tujerodne vrste marsikdo najprej pomislil na bitja z drugega planeta. V biologiji pa z izrazom tujerodne vrste poimenujemo tiste organizme, ki jih je človek prenesel v novo okolje, v katerem prej niso bili prisotni. Tujerodne vrste pripadajo najrazličnejšim skupinam organizmov (npr. virusi, glive, rastline, živali), prav tako se razlikujejo po virih in poteh naselitve. Prav zaradi tega opredelitev izraza tujerodna vrsta ni enostavna. V novejši literaturi se uporabljajo definicije, ki so bile dogovorjene v sklopu Konvencije o biološki raznovrstnosti. Te definicije so sicer nekoliko daljše, vendar najustrezneje zajemajo različne tujerodne vrste, zato jih uporabljamo tudi na tej spletni strani.

      • Tujerodna vrsta je vrsta, podvrsta ali takson nižje kategorije, ki je vnesena zunaj območja pretekle ali sedanje naravne razširjenosti. To vključuje katerikoli del organizma, spolne celice, semena, jajca ali druge dele organizmov, ki lahko preživijo in so sposobni razmnoževanja.
      • Domorodna vrsta je vrsta, podvrsta ali nižji takson, ki živi na območju svoje običajne (pretekle ali sedanje) naravne razširjenosti, tudi če se tu pojavlja le občasno. To velja tudi za območja, ki jih je vrsta lahko dosegla sama, bodisi s hojo, letenjem, prenosom z vodo ali vetrom ali drugimi načini razširjanja.

ŠIRJENJE TUJERODNIH VRST

Tujerodne vrste so neposredna posledica potovanja ljudi in trgovanja z najrazličnejšim blagom. Čeprav je trgovanje staro že tisočletja, se je v zadnjem stoletju močno povečalo, s tem pa tudi število tujerodnih vrst, ki s pomočjo človeka dosežejo nova območja. Vplive tujerodnih vrst predstavljamo na naslednji podstrani, najprej pa si poglejmo različne faze, skozi katere preide tujerodna vrsta po naselitvi v novo okolje.

V Evropo je vsako leto zanesenih na stotine tujerodnih organizmov, vendar vsi ne postane­jo invazivni. Pravzaprav jih večina v novem okolju ne preživi, bodisi ker se novemu okolju ne morejo prilagoditi ali pa je prisotnih premalo osebkov za uspešno razmnoževanje. Nekatere vrste, imenujemo jih prehodne tujerodne vrste, lahko v okolju ostanejo dalj časa, bodisi zaradi dolge življenjske dobe, občasnega razmnoževanja ali ponavljajočih se naselitev. Posamezne vrste pa se postopoma, lahko tudi v obdobju več let, prilagodijo na novo okolje in se začnejo (spolno ali nespolno) razmnoževati. Tujerodne vrste, ki se v naravi redno razmnožujejo in se populacije vzdržujejo brez posredovanja človeka, imenu­jemo naturalizirane vrste. Opise obeh kategorij tujerodnih vrst lahko strnemo v kratkih definicijah:

      • Prehodna tujerodna vrsta je tujerodna vrsta, ki se na nekem območju pojavlja le občasno. Lahko se celo občasno razmnožuje, vendar ne tvori trajnih populacij in se vzdržuje le s ponovnimi naselitvami. Za te vrste včasih uporabljamo tudi izraz aklimatizirana vrsta.
      • Naturalizirana vrsta je tujerodna vrsta, ki se v novem okolju redno razmnožuje in samostojno, brez posredovanja človeka, vzdržuje populacije, vendar v okolju še ne povzroča zaznavne škode.
      • Invazivna tujerodna vrsta je po definiciji Konvencije o biološki raznovrstnosti tujerodna vrsta, ki se je ustalila in se širi ter s tem ogroža  ekosisteme, habitate ali vrste. Definicija invazivne tujerodne vrste, ki jo uporablja Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) je širša in kot invazivne obravnava tujerodne vrste, ki ogrožajo zdravje ljudi, gospodarstvo in/ali domorodno bi­otsko raznovrstnost.

Slika 1.  Tujerodne vrste, ki preidejo okoljske in reproduktivne ovire, so naturalizirane. Le tiste naturalizirane vrste, ki imajo negativne vplive na biotsko raznovrstnost, pa opredelimo kot invazivne tujerodne vrste (prirejeno po Richardson et al., 2000).

*****

Prispevek smo prvič pripravili v okviru  projekta Thuja 2, ki je bil podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.

Avtorja: Jana Kus Veenvliet & Paul Veenvliet, Zavod Symbiosis, so.p., zadnjič posodobljeno 16. 11. 2016

Vir: Richardson, D. M., P. Pyšek, M. Rejmánek, M. G., Barbour, F. D. Panetta & C. J. West, 2000.   Naturalization and invasion of alien plants: concepts and definitions. Diversity and Distributions 6: 93-107.

 

 

 

Tujerodna vrsta, ki ni prečkala meje

Podust (Chondrostoma nasus)  je domorodna vrsta donavskega povodja. V letih 1960−1965 pa so jo za popestritev športnega ribolova naseljevali v reko Vipavo, ki je del jadranskega povodja. Podust jadranskega povodja po naravni poti ne bi nikoli dosegla, zato je tam tujerodna vrsta. V jadranskem povodju, ki je od donavskega že tisočletja ločeno, se je neodvisno razvila primorska podust (Protochondrostoma genei). A vrsto so v zadnjih letih našli le še v Goriških Brdih, v Vipavi pa že nekaj let ne in je morda povsem izumrla. Razlog za velik upad poulacije primorske podusti je verjetno tudi v naselitvi sorodne podusti. Zaradi okoljske škode lahko podust v jadranskem povodju uvrstimo med invazivne tujerodne vrste. Pojem tujerodne vrste torej ni nujno povezan z državnimi mejami.

podust2

Sorodne vrste, različen status

V Sloveniji najdemo pet vrst nedotik (rod Impatiens). Domorodna je le ena vrsta, navadna nedotika (Impatiens noli-tangere), štiri vrste so v Sloveniji tujerodne. Žlezavo nedotiko (Impatiens glandulifera), ki izvira iz zahodne Himalaje, so gojili po vrtovih že v začetku 20. stoletja, zaradi medonosnosti pa je bila priljubljena tudi pri čebelarjih. Prvi zapisi o pojavljanju v naravnem okolju so iz 40-tih let 20. stoletja, nato pa se je vrsta začela hitro širiti vzdolž rek. Danes je razširjena po večjem delu Slovenije, razen v submediteranskem delu. Še posebej pogosta je vzdolž rek, kjer ponekod popolnoma prerašča rečne bregove, iz katerih izriva domorodne rastline, zato jo obravnavamo kot invazivno tujerodno vrsto. Poleg te se pri nas pojavlja še druga invazivna nedotika, drobnocvetna nedotika (I. parviflora). Zaradi nizke rasti je sicer nekoliko manj opazna, vendar ponekod gosto prerašča gozdna tla in prav tako izriva domorodne rastline. Vse pogosteje pa v zadnjih letih opažamo pri nas tudi Balfourovo nedotiko (I.balfourii) in jo zato že obravnavamo kot potencialno invazivno vrsto. Zaenkrat neinvazivna je le breskvica (I. balsamina), ki je za zdaj še omejena na vrtove.