Slovenski gozdovi

Gozdovi – naravno bogastvo Slovenije

 

Slovenija je dežela gozdov, saj pokrivajo skoraj 60 % površine naše domovine. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Slovenke in Slovenci smo neločljivo povezani z gozdovi – o tem priča podatke, da je vsak četrti prebivalec Slovenije lastnik gozda. Brez gozdov si težko predstavljamo preteklost, sedanjost in prihodnost.

Večina izmed nas si težko predstavlja življenje brez gozdov. Prebivalci Slovenije pijemo čisto vodo in dihamo čist zrak predvsem po zaslugi gozdov. Gibanje v gozdu nas ohranja zdrave in v dobri fizični kondiciji. Urbani in drugi množično obiskani gozdovi nam nudijo sprostitev in kvaliteten pobeg od obremenitev in preizkušenj, pred katere nas postavlja sodobni življenjski ritem. Gozdovi uspešno skrivajo in ščitijo številne rastlinske in živalske vrste ter naravne in kulturne vrednote. Večina nas z veseljem uporablja lesene izdelke ter nabira in uživa gozdne plodove, kot so gobe in kostanji. Gozdovi omogočajo otrokom zdrav razvoj in jim dajejo nepozabne lekcije o naravi in življenju. Pogosto pozabimo, da gozdovi ščitijo naše domove pred plazovi in orkanskimi vetrovi ter, da so nam v preteklosti nudili pomembno naravno zaščito pred sovražniki.

 

Marsikje v Sloveniji vidimo gozd do koder seže pogled. Foto: Jana Kus Veenvliet

Marsikje v Sloveniji vidimo gozd do koder seže pogled. Foto: Jana Kus Veenvliet

 

 

Gozdove potrebujemo

 

Povečevanje gozdnih površin zaradi zaraščanja se v Sloveniji po 130 letih v glavnem zaključuje. Hkrati pa se povečujejo človeški pritiski na gozd – ljudje gozdove vedno bolj potrebujemo, pa naj bo to zaradi zaslužka, sprostitve in rekreacije, ali katerega drugega namena. O povečevanju teh pritiskov pričajo tudi vedno pogostejše polemike med različnimi uporabniki gozdov, ki v tem prostoru uveljavljajo svoje interese.

 

Gozdovi in spremembe

 

Sedanje obdobje zaznamujejo nagle spremembe, ki jih v naravi največkrat posredno ali neposredno povzročamo ljudje s svojimi dejavnostmi. Gozdovi pa na nagle spremembe niso najbolje kratkoročno prilagojeni. Ko je slovenske gozdove februarja 2014 prizadel katastrofalni žledolom, smo se po dolgem času zavedeli, da so tudi naši gozdovi ranljivi. Ni samoumevno, da so gozdovi zdravi in v dobrem stanju – slovenski gozdarji se v tej smeri trudimo že več kot 300 let. Vsakoletni napadi lubadarjev, ki sledijo žledolomu, krojijo novo podobo in nakazujejo novo smer življenja in dela v slovenskih gozdovih.

Poleg podnebnih sprememb nekatere grožnje prinaša tudi globalizacija, katere pomembni posledici sta vnos in razširjanje invazivnih tujerodnih vrst v slovenskih gozdovih.

Posledice žledoloma leta 2014 v Trnovskem gozdu. Foto: Lado Kutnar

Posledice žledoloma leta 2014 v Trnovskem gozdu. Foto: Lado Kutnar

 

V gozdovih se vse pogosteje pojavlja japonski dresnik. Ta invazivna tujerodna rastlina oblikuje strnjene sestoje in izriva domorodne vrste, s senčenjem pa tudi ovira pomlajevanje gozda. Foto: Zoran Grecs.

V gozdovih se vse pogosteje pojavlja japonski dresnik. Ta invazivna tujerodna rastlina oblikuje strnjene sestoje in izriva domorodne vrste, s senčenjem pa tudi ovira pomlajevanje gozda. Foto: Zoran Grecs.

 

 

 

Pripravil: Boris Rantaša, Zavod za gozdove Slovenije